Deu 10 | SloKJV | STEP | Ob tistem času mi je Gospod rekel: ‚Izsekaj si dve kamniti plošči, podobni prvima in pridi gor k meni na goro in si naredi skrinjo iz lesa.

Deuteronomy 10

10. Poglavje

1 Ob ^{▼▼[Leta 1491 pred Kristusom.]} tistem času mi je Gospod rekel: ‚Izsekaj ^b si dve kamniti plošči, podobni prvima in pridi gor k meni na goro in si naredi skrinjo iz lesa. 2 Na tabli bom zapisal besede, ki so bile na prvih tablah, ki si ju razbil in položil ju boš v skrinjo.‘ 3 In naredil sem skrinjo iz akacijevega lesa in izsekal dve kamniti plošči, podobni prvima in odšel gor na goro in v svoji roki sem imel dve tabli. 4 Na tabli je zapisal deset zapovedi, ^{▼▼zapovedi: besed.} glede na prvo pisanje, ki vam jih je Gospod govoril na gori iz srede ognja na dan zbora. In Gospod mi ju je dal. 5 Obrnil sem se in prišel dol iz gore in tabli položil v skrinjo, ki sem jo naredil, in tam sta, kakor mi je Gospod zapovedal.

6 Izraelovi otroci so odšli na svoje potovanje od Beeróta ^{▼▼[Beerót: hebr. vodnjaki.]} Jaakánovih otrok v Mosêr. ^{▼▼[Mosêr: hebr. vezi.]
,} ^f Tam ^g je Aron umrl in tam je bil pokopan in namesto njega je v duhovniški službi služil njegov sin Eleazar. 7 Od tam so odpotovali v Gidgád ^{▼▼[Gidgád: hebr. pečina.]} in iz Gidgáda v Jotbáto, ^{▼▼[Jotbáta: hebr. prijetnost.]} deželo rek vodá.

8 Ob tistem času je Gospod ločil Lévijev rod, da nosi skrinjo Gospodove zaveze, da stojijo pred Gospodom, da mu služijo in da blagoslavljajo v njegovem imenu, do današnjega dne. 9 Zato Levi nima deleža niti dediščine s svojimi brati; Gospod je njegova dediščina, kakor mu je obljubil Gospod, tvoj Bog. ^j 10 In ^{▼▼[Leta 1491 pred Kristusom.]} ostal sem na gori, kakor ^{▼▼kakor: ali, glede na štirideset dni.} prvič, štirideset dni in štirideset noči in Gospod mi je prisluhnil tudi ob tistem času in Gospod te ni hotel uničiti. 11 Gospod mi je rekel: ‚Vstani, odpravi ^{▼▼odpravi…: hebr. pojdi na.} se na svoje potovanje pred ljudstvom, da lahko vstopijo in vzamejo v last deželo, katero sem prisegel njihovim očetom, da jim jo dam.‘

12 In sedaj, Izrael, kaj Gospod, tvoj Bog, zahteva od tebe, razen, da se bojiš Gospoda, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih poteh, da ga ljubiš, da služiš Gospodu, svojemu Bogu, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo. 13 Da varuješ Gospodove zapovedi in njegove zakone, ki ti jih ta dan zapovedujem v tvoje dobro? 14 Glej, nebesa in nebo nebesnega svoda so od Gospoda, tvojega Boga, tudi zemlja ⁿ z vsem, kar je na njej. 15 Samo Gospod je imel zadovoljstvo v tvojih očetih, da jih vzljubi in izbral je njihovo seme za njimi, celó vas, izmed vseh ljudstev, kakor je to ta dan. 16 Obrežite torej prednjo kožico vašega srca in ne bodite več trdovratni. 17 Kajti Gospod, vaš Bog, je Bog bogov in Gospod gospodov in véliki Bog, mogočen in strašen, ki se ne ozira ^o na osebe, niti ne sprejema nagrade. 18 Izvaja sodbo sirote in vdove in ljubi tujca v tem, da mu daje hrano in oblačilo. 19 Ljubite torej tujca, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi. 20 Bal se boš Gospoda, svojega Boga. Njemu boš služil in k njemu se boš trdno pridružil ^p in prisegal pri njegovem imenu. ^q 21 On je tvoja hvala in on je tvoj Bog, ki je zate storil te velike in strašne stvari, katere so videle tvoje oči. 22 Tvoji očetje so odšli dol v Egipt s ^r sedemdesetimi osebami in sedaj te je Gospod, tvoj Bog, naredil kakor ^s zvezd neba zaradi množice.